Styröfoam je modularni glasbeni matrix orkester. Je Zappov nerojeni otrok z nenavadnim happy go lucky imenom in prav takim zvokom. Iz bube dua sintetičnih laptop matric se je Styröfoam prelevil v nov, organski, čudni, a dovolj prijetni val zvokovja s kupom inštrumentov. Kanček preroško ironičnih besedil, ščepec lepih pesmic, za pest nenavadnih harmonij in kombinirani rezultat – kompozicije po vzoru velikih ekscentrikov in malih spregledanih čudakov.
Zasedba Styröfoam je svoje ime dobila še v zgodnjih fazah delovanja v poznih mesecih leta 2016, ko sta bila člana zasedbe še samo dva - Jaka Snoj s kitaro in Jan Kopač s kitaro in vokalom - in je njun zvok še vedno v veliki meri temeljil na elektronskih matricah. Ime zato izhaja predvsem iz izrazito sintetičnega zgodnjega zvočnega izraza in vizije dua.
Spomladi leta 2017 je nato komisija glasbene redakcije Radia Študent Styröfoam izbrala kot ene izmed šestih izbrancev koncertne turneje Klubskega maratona. V času turneje sta se na določenih koncertih skupini pridružila še Rok Klobučar z bobni in Yuri Baron z basom. Z okrepljeno postavo, ki so jo kasneje za snemanje plošče dopolnili še Lina Steiner, Kristina Kokalj in Enja Grabrijan z violinami, Gal Golob s čelom, Simon Rezelj z baritonskim saksofonom in flavto, Tina Ahačič s tenorskim saksofonom in flavto, Mojca Zupančič s klaviaturami, so torej matrice in računalnik zamenjali živi inštrumenti, kar je seveda spremenilo tudi zasedbin zvočni izraz, kot posledico njenega modularnega delovanja pa je poslušalec, v tistem času prisoten na treh zaporednih koncertih, lahko vsakič znova izkusil povsem drugačen zvok določene verzije benda.
Na prvi posluh dovolj preproste in hitro ulovljive pesmi s plošče Isle Of Youth so kot dobra in zanesljiva družba bodisi v hudih, pre-pijanih trenutkih v kotu kakega diskača bodisi, ko s tabo strmijo v nebo in štejejo kilometre do lune. The future is now, ko avtomatizirane matrice zamenjajo zmotljivi, nepopolni ljudje in njihove glasbeniške hibe. Isle Of Youth, kjer sanjarjenje ni grda beseda in kjer se spuščaš z vlakcem smrti, vse dokler ne eksplodiraš.
Na plati se Styröfoam izkaže za praktično jazzovski orkester, ki vključuje tudi dobro mero improvizacije. Pogled nazaj na moško figo in kitarski duo pa se zdi kot pogled na zdavnaj posajeno seme, ki je zdaj zraslo v figovec, ki prinaša obilico sladkih plodov v obliki slabih 40 minut zrele, moderne, zahtevne, izvirne, svobodne, hoch in hkrati priljudne, pop senzibilnosti polne glasbe.
Album je zasedba posnela v treh dneh, v lanskem aprilu, v studiu Radia Študent. Studijski tehnik, zaslužen tudi za miks je bil Makis Ananiadis, za mastering pa je poskrbel Dave Darlington v studiu Bass Hit. Grafično podobo albuma je oblikoval Peter Kuntarič.
Drugi o zasedbi Styröfoam:
Ambiciozen in svež projekt na sceni v razvoju! (Radio Študent; Brigita Gračner)
Njihove glasbene kombinatorike so res hecne in zafrkantske, ampak tudi uživaške in domiselne./… dejansko jim je uspelo ustvariti nekaj, kar štrli iz povprečja in ostane v spominu še dolgo po nastopu./ (Primorske novice; Alenka Penjak)
/…zanimiv dvojec brez meja…/ (Delo; Zdenko Matoz)
