Prvenec zasedbe Balžalorsky / Drašler 3o je na posluh na voljo tudi tule:

Tolpa bumov (7. november):

Zasedba Balžalorsky Drašler trio se je na koncertnih odrih že izkazala kot ena od obetavnejših atrakcij domače jazzovske scene. Svojo pozicijo sedaj upravičuje in utrjuje s prvim albumom, ki je pod naslovom Wu – wei pravkar izšel pri Založbi Radia Študent. Balžalorsky Drašler trio je nastal leta 2006, njihovo kilometrino pa bi lahko še nekajkrat pomnožili. Fantje namreč skupaj igrajo tudi v raznih drugih zasedbah. Vse tri na primer najdemo v Kombu Zlatka Kaučiča in kvartetu Ceneta Resnika, bratsko navezo Vida in Jošta Drašlerja pa med drugim tudi v zasedbah Zmajev rep in Malik. Če večino njihovega dela v drugih zasedbah zaznamuje precejšnja mera stilskega eklekticizma, pa se njihov izraz v triu nikoli preveč ne oddalji od zvočnosti sodobnega jazza, kakršna je na primer značilna za izvajalce pod okriljem nemške založbe ECM.

Tovrstne ekspedicije na dodobra raziskanih območjih pogosto prinašajo povprečne rezultate, kar lahko bendu predstavlja poseben izziv, še toliko bolj, če gre za prvi album. Balžalorsky Drašler trio se tega izziva loteva drzno, brez izmikanja in skrivalnic, z dovršenimi in odlično izvedenimi kompozicijami kitarista Vitje Balžalorskega. V njih dopadljive fraze prek zmernega groovanja in zagnanega swinganja prehajajo do bolj kaotične izraznosti in improvizacije, v kateri se vedno znova izkaže uigranost zasedbe. Premiki potekajo organsko, teme se gradijo in razkrajajo postopno in smiselno, a vse prej kot predvidljivo. Vse bolj razdrobljene in poplesujoče kitarske linije kot orientacijska točka sem in tja preseka akord ali podrobno usklajen prehod. Trdno osnovo pa zagotavlja kontrabas, na katerem Jošt Drašler tudi v najbolj virtuoznih odsekih preseneča z jasnostjo in določljivostjo.

Zdi se, da razmerja med instrumenti v največji meri narekuje nekakšna intuitivna dinamika kompozicij, občasno pa tudi vzorec klasičnega jazzovskega izmeničnega umikanja solažam. Vendarle pa ima osrednjo vlogo električna kitara. Njen mehek in topel zven je poudarjen predvsem v kontrastu z malce bolj suhimi odtenki bobnov, na katerih Vid Drašler mainstreamovsko pritrkavanje činel in mehkejše igranje z metlicami v bolj zračnih predelih spretno nadgradi z bolj eksperimentalnimi in ambientalnimi zvočnimi vpadi.

Na albumu Wu – wei je osem skladb, v katerih Balžalorsky Drašler trio kljub minimalnim odmikom od dokaj specifičnega jazzovskega izraza ustvari dovolj raznoliko paleto vzdušij. Uvodni komad Hi, just passing by napove lahkoten in umirjen jazz v stilu kakega Johna Abercrombieja, takšni odseki pa se kasneje večkrat prevesijo v svobodno brzeč postbopovski swing, kakršen prevladuje v nesimetričnih strukturah kompozicij Fido in Room 16.

Prejle omenjena asociacija na založbo Edition of Contemporary Music je eksplicitno izražena v skladbi, ki legendarne začetnice parafrazira v Elegant chaotic music. V nekaterih kompozicijah pa se abercrombievska benignost bolj približa malce čudaški izraznosti Billa Frisella. Tak je na primer učinek temačne bas linije, ki se v ritmu valčka vali proti koncu skladbe Nepturno, ali pa strašljiv začetek in konec skladbe Slon. Podobno je z vračanjem na svoj začetek zaokrožena tudi skladba Clown's bounce. Album se v dramaturškem loku izteče v bolj razloženo in odprto atmosfero zaključne kompozicije z naslovom Rubato per J.

Vitja Balžalorsky in brata Drašler tako na albumu Wu – wei ponudijo zvrhano mero ambicioznega avtorskega jazza. Z mojstrskimi veščinami in prefinjenim občutkom uspešno zavržejo kakršne koli strahove pred morebitno pretencioznostjo ali neizvirnostjo njihovega podviga. Hkrati jim uspe razmeroma zahtevno konstrukcijo in še zahtevnejšo dekonstrukcijo v svojih kompozicijah artikulirati v dovolj jasne in prepoznavne reliefe, ki dokazujejo poglobljenost in domačnost zasedbe v svojem glasbenem izrazu. O tem se lahko že nocoj prepričate v metelkovski Menzi pri koritu, kjer se bo Balžalorsky Drašler trio predstavil na promocijskem koncertu ob izidu albuma Wu – wei.

pripravil Peter Cimprič

*Album se v digitalni obliki lahko kupi na Bandcamp profilu Založbe Radia Študent